STOLETNICA SMRTI HENRYA DUNANTA
Sobota, 30. oktober 2010
Henry Dunant v mlajših letih
Grob Henrya Dunanta v Heidnu - Švica
Muzej Henrya Dunanta v Heidnu - Švica
Jean Henry Dunant se je rodil 8. maja 1828 v Ženevi v Švici. Njegov oče je bil uspešen poslovnež in ugleden ter premožen meščan.
Dunant je že kot mlad fant pomagal socialno šibkim in je sodeloval pri številnih dobrodelnih in verskih dejavnostih. Veliko časa je namenil obiskovanju zapornikov in si prizadeval za njihovo prevzgojo. Poleg humanitarnega udejstvovanja, je bil Dunant tudi poslovno izredno uspešen.
24. junija 1859 sta se avstrijska in francoska armada spopadli pri Solferinu, mestu v severni Italiji. Po šestnajstih urah boja je na bojnem polju brez pomoči obležalo 40.000 mrtvih in ranjenih mož.
Henry Dunant, ki je v Solferino prišel poslovno, je ob srečanju z grozljivimi posledicami bitke, s pomočjo lokalnih žena nemudoma organiziral pomoč ranjenim vojakom.
Ta izkušnja je povsem spremenila Dunantovo življenjsko pot, saj se je v celoti posvetil iskanju možnosti kako bi v prihodnjih vojnah preprečili tovrstno trpljenje ali ga vsaj ublažili.
Svoje pretresljive izkušnje je ob vrnitvi v Ženevo opisal v knjigi Spomin na Solferino, ki je izšla leta 1862 in dodal preprost predlog: "Ali ne bi bilo mogoče že v času miru oblikovati društvo za pomoč in podporo, ki bi pomagala ranjencem med vojno in bi v njih sodelovali predani in dobro usposobljeni prostovoljci?"
Knjiga je prispevala k ustanovitvi "Odbora za pomoč ranjenim med vojno", ki se je z leti razvijal in se kasneje preimenoval v Mednarodni odbor Rdečega križa (MORK).
Dunantova vizija je prav tako pripeljala do razvoja društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca povsod po svetu in tako je bilo rojeno svetovno Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki danes, več kot 150. let kasneje, v svojih vrstah združuje 186 nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter okoli 90 milijonov prostovoljcev.
Dunant je na stara leta živel v pomanjkanju in revščini, odvisen od majhnih darov, ki so mu jih dajali prijatelji in nizke preživnine.
Leta 1895 ga je odkril mladi novinar in z njim naredil intervju. Čez nekaj dni je svet izvedel, da je Dunant še živi, čeprav v slabih razmerah za človeka, ki je toliko dal svetu.